Življenje v stanovanju neposredno pod streho je lahko zelo prijetno, če je mansarda pravilno izdelana. Pomembni sta predvsem kakovostna zasnova ostrešja pod kritino in njena natančna izvedba. Kar se tiče natančne izvedbe je vedno vprašaj ali so mojstri pravilno položili izolacijo in zatesnili prostor z parno zaporo.

Velikokrat se stranke odločijo za izdelavo mansarde zaradi prostorske ali finančne stiske. Če jo želimo izdelati kakovostno pa tudi ta ni ravno najmanjši strošek.

Izbira debeline izolacije – Svetujem izbiro izolacije glede na :

koliko imamo prostora (višina stropov, višina leg,..)
kolikšna je debelina izolacije fasade (priporočam vsaj v razmerju fasada: streha –> 2:3)
finančno plat ( debelejša kot je izolacija in manjša lamda y=0,32-0,40 večji so stroški)

Vgradnja izolacije – bistvo izdelave mansarde in največji strošek

Pozorni smo da izolacije ne stiskamo (saj je zrak toplotni izolator) in s tem slabšamo izolativne sposobnosti izolacije. Pozorni smo tudi da je izolacija med legami na vsaki strani 1 cm širša tako da se lepo poda med lege brez stiskanja.

Nad izolacijo je potrebno ( če le ni) namestiti parno oviro (v primeru prehoda vlage v izolacijo le ta lahko izstopi skozi oviro) pod kritino strehe, pod izolacijo pa parno zaporo. V nobenem primeru ne smemo uporabiti navadnega polivinila.

Namestitev parne zapore – tukaj posvetimo največ pozornosti (preprečimo prehod vlage v izolacijo)

Kar se tiče zrakotesnosti mansarde smo zelo pikolovski. Vedno poskrbimo da vse stike natančno prelepimo in vse luknje ( okoli luči, poševnine, preboji,..) skrbno zatesnimo s aluminjastim trakom. Ob robovih konstrukcije s akrilnim kitom zalepimo parno zaporo na ud profile, kjer poskrbimo da zračna para ne uhaja v izolacijo.

Kaj se zgodi če je parna zapora pomanjkljivo zatesnjena?

mokra izolacija propada (priporočena doba naj bi bila vsaj 20 let)
izgubi svoje lastnosti toplotne izolacije (tudi zvočne)
pri stiku med steno in stropom nastajajo sivi madeži (potrebno je beljenje)
če električne napeljave nismo dali pod izolacijo pride do kondenzacije in kjer se srečata topli in hladni zrak pride do kapljanja ( razpadanja izolacije)

Seveda je parna zapora tudi precejšnji strošek če jo želimo kakovostno izvesti, vendar Vam lahko podaljša življensko dobo tudi za 10 let. Mojstri vse večkrat izpuščajo to fazo izdelave mansarde, ali pa namesto namenske zaporne folije uporabijo kar navaden polivinil, ki za to ni primeren ( ker razpade v nekaj letih).!

Izdelava podkonstrukcije –

Kje smo pozorni? Pazimo da je konstrukcija dobro pritrjena na lesene lege, vendar mora biti plavajoča. V ostrešju so ponavadi zelo velike temp. razlike in prihaja do krčenja in raztezanja materialov( posledično pokanja). Ker les, aluminij in gips plošče vsak drugače reagira na spremembe, se tudi različno krčijo/raztezajo.

Zelo pomembno je tudi da v poševninah (kosinah) profile postavimo na razmak max. 40 cm, saj so tam sile največje.

Verjetno ste že velikokrat opazili, da so mansarde popolnoma razpokane. Ker materiali dihajo se bo to ponavljalo, ne glede če boste popravljali in zakrivali napake (akrilni kit, gladilne mase,..).

Vijačenje gips plošč –

Gips plošče vijačimo v razmaku max 17 cm, vendar damo rajši kakšen vijak več. Pozorni smo da jih vijačimo le v cd profile ki potekajo v pravokotni smeri glede na potek plošč. V ubodne ud profile se ne vijači ( zaradi “dihanja” plošč). Vijake se sme vijačiti tako da ne strgamo papirnate prevleke na ploščah – torej max. 1mm ugreznjena glava v ploščo.